Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije, šteje 288.000 prebivalcev in predstavlja gospodarsko politično, znanstveno in kulturno središče države. Bogata zgodovina prestolnice sega pet tisočletij nazaj in sloni na srečevanju kultur vzhoda in zahoda. Jedro Ljubljane ohranja srednjeveško obliko med katero se prepletajo renesančna, baročna in secesijska pročelja, arhitektura 20. stoletja ter sodobne urbane intervencije. Mesto sledi svežim smernicam zelene politike, politike mobilnosti in enakopravnosti za vse.

Obravnavana lokacija se nahaja v hitro razvijajočem se delu mesta vzhodno od mestnega središča, znotraj avtocestnega obroča. V neposredni bližini je območje bivšega blagovno transportnega centra Ljubljane (BTC), ki od začetka 90-ih nenehno revitalizira opuščena skladišča v blagovno, zabaviščno, športno cono mesta prepleteno s hoteli , restavracijami in poslovnimi objekti. Predmetna zemljišča se nahajajo v gospodarski coni ob Letališki cesti, ki so jo mnoga podjetja že prepoznala kot potencial in ob njej postopoma gradijo nove poslovne stavbe. Odlična prometna dostopnost, opremljenost območja z vsemi programi za poslovne partnerje in dobra povezanost z mestnim jedrom jo oblikujejo v novo, hitro razvijajočo se cono, ki z vsakim dnem oblikuje svojo izraznost.

Investitor želi postopoma zgraditi arhitekturno in oblikovno prepoznaven poslovni kompleks v mednarodnem prostoru, z lastno identiteto.

Prikaz lege natečajnega območja v načrtu Ljubljane Prikaz meje natečajnega območja v aerofoto posnetku

Osnovni podatki o natečajnem območju
– lokacija: Leskoškova cesta, Ljubljana, Slovenija
– površina celotnega natečajnega območja: 1,24 ha

V severozahodnem delu natečajnega območja je načrtovana gradnja poslovne stavbe DCB III. Ocenjena BTP načrtovane stavbe je 11.000 m2 nad terenom in 5.000 m2 pod terenom. V jugozahodnem delu območja stoji obstoječa stavba O-DCB II, ki bo odstranjena, na njenem mestu pa je predvidena gradnja nove poslovno skladiščne stavbe DCB II z ocenjeno BTP 10.000 m2 nad terenom in 6.000 m2 pod terenom. Obstoječa stavba DCB I je bila zgrajena leta 2001 in ustrezno služi svojemu namenu, srednjeročno pa bo stavba potrebna energetske prenove, v sklopu katere se bo sanirala tudi zunanja podoba obstoječe stavbe. Parkirne kapacitete za potrebe območja bodo zagotovljene v kletnih etažah načrtovanih stavb, deloma tudi na terenu.

Poslovni objekt Dimnikcobau III naj bo maksimalno fleksibilen in funkcionalen v uporabi in najemu, racionalen v zasnovi gradbenih konstrukcij, energetski zasnovi, trajnostno vzdržen in racionalen v vzdrževanju in obratovanju. Zasnova naj bo moderna, primerna za 21. stoletje, odziv na nove, inovativne oblike dela oz. najema kot co working, meeting room sharing. Investitor želi mestu v prostoru zapustiti arhitekturni in oblikovni poudarek ter brand modernega poslovnega objekta.

Slika 3: Prikaz natečajnega območja v aerofoto posnetku ožjega prostora (Vir: OPN MOL ID)

Predmet natečajne rešitve so:

1. urbanistični del natečaja:
– zasnova in umestitev nove poslovne stavbe DCB II s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo,
– zasnova in umestitev nove poslovne stavbe DCB III s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo,
– predlog za sanacijo zunanje podobe obstoječe stavbe DCB I z namenom, da se natečajno območje oblikuje kot prepoznavno oblikovana celota,
– zunanja in prometna ureditev celotnega natečajnega območja.

2. arhitekturni del natečaja:
– arhitekturna zasnova stavbe DCB III

Zasnova mora upoštevati faznost izvedbe:
– v prvi fazi se bo izvajala gradnja novega objekta DCB III s pripadajočimi ureditvami,
– v drugi fazi se bo izvajala gradnja novega objekta DCB II s pripadajočimi ureditvami,
– sanacija obstoječe stavbe DCB I se bo izvajala sočasno z gradnjo stavbe DCB III ali kasneje.

Po dokončanju vseh načrtovanih posegov v prostor naj bi celotno natečajno območje delovalo kot funkcionalno in oblikovno zaključena celota. Zaželene so funkcionalne povezave med stavbama DCB I in DCB III (pod ali nad terenom), vendar mora biti zasnova taka, da objekta lahko funkcionirata tudi povsem ločeno. Neposredne povezave stavbe DCB II z objekti na severni strani dovozne ceste zaradi mešanega lastništva parcele ceste niso mogoče. Kljub temu mora biti stavba DCB II zasnovana in umeščena v prostor tako, da bo s preostalima stavbama povezana v prepoznaven poslovni kompleks. Na zemljišču stavbe DCB II bo tudi zagotovljen del parkirnih kapacitet za potrebe stavbe DCB III.